Gasilska zveza Mislinjske doline

Ustanovitev Gasilske zveze Mislinjske doline sega v leto 1955, ko so takratni člani gasilskih društev čutili potrebo po povezovanju društev.

V prvi polovici leta 1955 je deloval oblastveni organ – institucija za območje Koroške regije (sedaj občine Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec) imenovan »Okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec« s sedežem v Slovenj Gradcu. V okrajnem merilu so bile organizirane tudi družbenopolitične organizacije, ter zveze raznih društev, med njimi tudi »Okrajna gasilska zveza Slovenj Gradec«, ki je združevala gasilska društva na območju sedanje Koroške regije.

Sredi leta 1955 je bil Okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec ukinjen, njegove pristojnosti pa prenesene na Okrajni ljudski odbor Maribor in na novo ustanovljene občinske skupščine Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec. Obenem so s prenehanjem delovanja Okrajnega ljudskega odbora Slovenj Gradec prenehale z delovanjem tudi vse druge okrajne institucije, družbenopolitične organizacije in zveze raznih društev, ki so delovale na tem nivoju.

Gasilska društva, ki so delovala na tem območju in so bila vezana neposredno na Okrajno gasilsko zvezo Slovenj Gradec so z ukinitvijo te zveze ostala brez skupnega društvenega organa – zveze na ravni občine. Kot posamezniki so bila povezana z Okrajno gasilko zvezo Maribor. To stanje je narekovalo potrebo, da se gasilska društva povežejo med seboj v novo organiziranem občinskem merilu, ter ustanovijo »občinske zveze« svojih društev.

Tako se je zbralo nekaj članov iz gasilskih društev Slovenj Gradec, Stari trg, Pameče – Troblje, Raduše in Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki so bili pred tem že predstavniki Okrajne gasilske zveze Slovenj Gradec ali posameznih društev. Odločili so se, da ustanovijo novo občinsko gasilsko zvezo Slovenj Gradec. Poleg potrebnih dokumentov za registracijo občinske gasilske zveze so spodaj imenovani lastnoročno podpisali listino za ustanovitev občinske gasilske zveze Slovenj Gradec.

Podpisniki so bili:

1. Jaka KRIŽAJ iz GD Slovenj Gradec
2. Zdravko KADUNC iz GD Stari trg
3. Ivan ZAPONŠEK iz GZ Stari trg
4. Ivan LAMUT iz GD Stari trg
5. Jože KOKOT iz GD Slovenj Gradec
6. Kristl PORI iz GD Slovenj Gradec
7. Avgust PLAZNIK iz GD Pameče – Troblje
8. Pavel POPIČ iz GD Raduše
9. Ivan SERUŠNIK iz GD Šmartno pri Slovenj Gradcu in
10. Albert GRADIŠNIK iz GD Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Preden je bila izdana odločba o ustanovitvi občinske gasilske zveze, so podpisniki ustanovne listine 8. avgusta 1955 sklicali občni zbor. Na tem občnem zboru, kjer so bili zastopniki vseh gasilskih društev občine Slovenj Gradec, so izvolili vodstvo občinske gasilske zveze Slovenj Gradec:

1. Jaka KRIŽAJ – predsednik
2. Tone ŠULER – blagajnik
3. Zdravko KADUNC – tajnik
4. Ivan ZAPONŠEK – poveljnik

Člani odbora pa so bili:

• Ivan SERUŠNIK
• Jože KOKOT
• Albert GRADIŠNIK
• Ivan LAMUT
• Franc ŠKRUBEJ
• Kristl PORI
• Edo ROSNER
• Hedvika ŠKRUBEJ – odgovorna za članice.

V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni:

1. Avgust PLAZNIK
2. Ivan POPIČ in
3. Jože SINRAJH.

Novoizvoljeni upravni odbor je dobil od delegatov ustanovnega občnega zora nalogo, da uredi registracijo občinske gasilske zveze Slovenj Gradec.

Občinska gasilska zveza Slovenj Gradec je bila ustanovljena in njeno delovanje dovoljeno z odločbo št. III-10815/1-55 z dne 27. oktobra 1995 izdano od Okrajnega ljudskega odbora Maribor, poverjeništva za notranje zadeve.

Pri organu za notranje zadeve skupščine občine Slovenj Gradec je deloval gasilski sklad, od koder so financirali delovanje občinske gasilske zveze in društev. Ta sklad je deloval od leta 1961 do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom leta 1976. Vsa dejavnost občinske gasilske zveze in gasilskih društev se je financirala iz v proračunu določenih sredstev tega sklada. Veliko pa so v tem času k razvoju in opremljenosti gasilskih društev prispevali občani s svojim prostovoljnim delom, s prispevki v denarju in prispevki delovnih organizacij, ki so bile na področju občine Slovenj Gradec.

Po osamosvojitvi Slovenije se je občina Slovenj Gradec razdelila v dve občini, in sicer: občino Slovenj Gradec in občino Mislinja.

Občini Slovenj Gradec pripadajo:

• gasilsko društvo SLOVENJ GRADEC, ustanovljeno leta 1872;
• gasilsko društvo ŠMARTNO, ustanovljeno leta 1881;
• gasilsko društvo PODGORJE, ustanovljeno leta 1905;
• gasilsko društvo PAMEČE – TROBLJE, ustanovljeno leta 1921;
• gasilsko društvo LEGEN, ustanovljeno leta 1921;
• gasilsko društvo STARI TRG, ustanovljeno leta 1926;
• gasilsko društvo TURIŠKA VAS, ustanovljeno leta 1927;
• gasilsko društvo GOLAVABUKA, ustanovljeno leta 1929;
• gasilsko društvo RADUŠE, ustanovljeno leta 1952;
• gasilsko društvo SELE VRHE, ustanovljeno leta 1974.

Občini Mislinja pripadajo:

• gasilsko društvo MISLINJA, ustanovljeno leta 1903;
• gasilsko društvo DOVŽE, ustanovljeno leta 1926;
• gasilko društvo DOLIČ, ustanovljeno leta 1932.

V delovnih organizacijah so bila ustanovljena sledeča društva:

• industrijsko gasilko društvo Tovarna meril, ustanovljeno leta 1946;
• industrijsko gasilko društvo Tovarna usnja, ustanovljeno leta 1951;
• industrijsko gasilko društvo Gorenje Fekro, ustanovljeno leta 1956;
• industrijsko gasilko društvo Lesna Pameče, ustanovljeno leta 1956;
• industrijsko gasilko društvo Nova Oprema, ustanovljeno leta 1981;
• industrijsko gasilko društvo Johnson-Controls NTU, pozneje ADIENT.

Z delitvijo občine v dve občini se je leta 1993 občinska gasilska zveza Slovenj Grade preimenovala v občinsko gasilsko zvezo Mislinjske doline Slovenj Gradec.

Vse obdobje delovanja gasilske zveze Mislinjske doline je bila osnovna naloga povezovati društva v zvezo, kjer so društva skupaj z zvezo planirala in uresničevala svoje zadane naloge, kot so: pravilna razdelitev finančnih sredstev, planiranje nabave opreme, usposabljanje članstva ter preventivno delovanje društev na svojih požarnih območjih. Zveza je na svojih strokovnih področjih sprejemala odločitve o kategorizaciji društev glede na nevarno požarno področje in sprejemala pravilnik o tehnični opremi posameznega društva. Vidnejši dogodek, ki ga je v letu 1990 izpeljala občinska gasilska zveza je bil organizacija 8. gasilskega kongresa v Slovenj Gradcu. Tega kongresa so se udeležili najvišji predstavniki ministerstev za narodno obrambo, civilno zaščito, predsednik republike, Milan Kučan in celotno vodstvo republiške gasilske zveze.

Po ukinitvi SIS-a za požarno varnost je prišla obveza financiranja gasilskih društev in zveze pod obvezo občine. Mestna občina Slovenj Gradec in občina Mislinja v svojih letnih proračunih planirajo sredstva za delovanje zveze in gasilskih društev. Velik doprinos k razvoju in opremi pa daje samo članstvo gasilske organizacije, ki s svojih prostovoljnim delom obogati sredstva, ki jih gasilske organizacije prejmejo iz proračuna občin.

V aktualnih dogodkih Gasilske zveze Mislinjske doline bi omenili v lanskem letu zelo uspešno izvedeno organizacijo državne Orientacije na Kopah in pridobitev nove avtolestve, ki so jo dobili v upravljanje PGD Slovenj Gradec. Investicijo, vredno dobrih 700.000 eur je ob sofinanciranju Uprave za zaščito in reševanje v vrednosti dobrih 250.000 eur prevzela MOSG, sopodpisnici pogodbe o uporabi lestve pa sta še občini Mislinja in Dravograd, ki bosta storitve avtolestve prav tako uporabljali, če bo to potrebno. Lestev višine 32 metrov, ki zmore nosilnost petih oseb oziroma 500 kilogramov bo pokrila tudi vse potrebe za gašenje in druge naloge s področja reševanja na višini.

SEZNAM PREDSTAVNIKOV OBČINSKE GASILKSE ZVEZE OD USTANOVITVE

PREDSEDNIKI	POVELJNIKI	TAJNIKI
1. Jaka KRIŽAJ	1. Ivan ZAPONŠEK	1. Zdravko KADUNC
2. Ivan LAMUT	2. Jaka KRIŽAJ	2. Avgust PLAZNIK
3. Ivan FLAJS	3. Tone JEHART	3. Edvard TURIČNIK
4. Franc TURIČNIK	4. Vinko LOGAR	4. Anton FLOGIE
5. Jože LOGAR	5. Ivan LOGER	5. Ivan FLAJS
6. Marko GOLOB	6. Edvard TURIČNIK	6. Ivan ŠPOLAD
7. Ivan ŽUŽEL	7. Albin MLINŠEK	7. Franc KRENK
8. Franc Areh	8. Branko SMRTNIK	8. Erika BREZOVNIK
	9. Zdravko SEŠEL	9. Mirko KRESNIK
		10. Marjana VREČAR
		11. Olga LAKOVŠEK